Zakaj inflacija v Sloveniji pada počasneje kot v Nemčiji

Isti denar, različne cene

Ko Evropska centralna banka dvigne obrestne mere, ta ukrep velja za vseh 20 članic evrskega območja hkrati — enaka denarna politika za zelo različna gospodarstva. Januarja 2024 je bila letna inflacija v Nemčiji 2,9 %, v Sloveniji pa 4,1 %. Zakaj takšna razlika, če obe državi plačujeta z evrom in sta podvrženi isti monetarni politiki Frankfurta? Razlog ni en sam, temveč preplet strukturnih dejavnikov, ki jih ECB s svojo obrestno politiko ne more neposredno naslavljati. Prvič: Slovenija je v večji meri odvisna od uvožene energije kot Nemčija, ki ima bolj razvito obnovljivo infrastrukturo in večje strateške rezerve. Ko se cene zemeljskega plina in nafte dvignejo na globalnih trgih, se to v slovenskem maloprodajnem sektorju pozna hitreje in močneje. Drugič: struktura slovenskega maloprodajnega trga je bolj koncentrirana — manjše število velikih verig pomeni manj konkurenčnega pritiska na znižanje cen. V Nemčiji so cenovni vojni med Aldi, Lidl, Rewe in Edeka skupaj pripomogle k hitrejšemu padcu cen živil. Tretjič: najemnine v večjih slovenskih mestih, zlasti v Ljubljani in Kranju, so v zadnjih dveh letih narasle za več kot 18 %, kar statistično zviša skupni indeks cen življenjskih potrebščin. Nemčija ima zakonsko regulacijo najemnega trga v številnih zveznih deželah, kar je omejilo ta pritisk. Skupaj ti trije dejavniki pojasnijo večji del razlike — in napovedujejo, da bo konvergenca inflacijskih stopenj v evrski coni počasnejša, kot so optimistično pričakovali nekateri analitiki ob koncu leta 2023.